Siscia, kot pomembno antično mesto, je zagotovo imela obsežno proizvodnjo keramike in opeke, ki je bila pogojena s kakovostno glino in lego ob rekah. V strokovni literaturi so dokumentirane najdbe žgalnih peči za opeko, peči za keramiko in kalupov. Lončarske in opekarske delavnice so se nahajale zunaj mestnega obzidja. Kalupi za rimske svetilke so bili najdeni tudi na nekaterih lokacijah znotraj mestnega obzidja, zato lahko domnevamo, da so tudi na teh lokacijah delovale manjše žgalne peči, s katerimi so izdelovali manjše predmete, kot so svetilke. Čeprav so nekatere lokacije, omenjene v literaturi, znane in potrjene, gre večinoma za skope podatke brez obdelave najdenih materialov in brez ustrezne dokumentacije. Novejše arheološke raziskave so pokazale, da so bile določene lokacije, za katere se je predvidevalo, da gre za lokacije antične lončarske proizvodnje, pravzaprav lokacije opekarne, ki je delovala med gradnjo mesta v 19 st. n. št. Hkrati obstaja verjetnost, da so nekatera najdišča povezana s prazgodovinskim mestom Segestica. Zunaj mestnega obzidja, kjer so bile evidentirane rimske peči, so od 18. do sredine 20. stoletja delovali glinokopi. Teza, da so se rimske lončarske delavnice nahajale na območjih bogatih z glino, kjer so bile v 19. stoletju najdene sisaške keramične delavnice, bi lahko pojasnila tudi slabo ohranjenost objektov, povezanih z lončarskimi in opekarskimi pečmi iz časa Siscie.