Izhodišča: Predpisovanje antihipertenzivnih zdravil v Sloveniji in po svetu narašča. V članku predstavljamo, kako se je v Sloveniji spreminjala poraba antihipertenzivnih zdravil med letoma 2002 in 2008. Za navedeno obdobje smo analizirali predpisovanje antihipertenzivnih zdravil v Sloveniji v skladu s slovenskimi smernicami ter primerjali porabo antihipertenzivnih zdravil med Slovenijo in Norveško v obdobju 2006– 2008. Metode: Statistične podatke o številu ambulantno predpisanih receptov (Rp) in o definiranih dnevnih odmerkih (DDD) na 1000 prebivalcev na dan smo pridobili iz publikacij Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po anatomsko- -terapevtsko-kemijski klasifikaciji (ATC) Inštituta za varovanje zdravja, izdanih za vsako leto od leta 2002 do leta 2008. Izračunali smo število izdanih Rp za vsako v Sloveniji registrirano zdravilno učinkovino iz podskupin antihipertenzivnih zdravil C02, C03, C07, C08 in C09 ter za celotne podskupine. Podatke o porabi antihipertenzivnih zdravil na Norveškem smo pridobili na spletni strani norveškega Inštituta za varovanje zdravja. Rezultati: V Sloveniji se je število predpisanih Rp za antihipertenzivna zdravila na 1000 prebivalcev v obdobju 2002–2008 povečalo za 57 %, pri čemer je bil trend naraščanja statistično značilen. Najbolj se je poraba antihipertenzivnih zdravil povečala med letoma 2002 in 2003. Vsa- ko leto so v največji meri predpisovali zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem, med njimi najpogosteje enalapril. V proučevanem obdobju smo v Sloveniji največjo rast predpisovanja ugotovili pri zaviralcih adrenergičnih receptorjev beta. V primerjavi z Norveško v Sloveniji relativno pogosteje predpisujejo antihipertenzivna zdravila iz podskupine C02 in zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem (C09), manj pa diuretike (C03), zaviralce adrenergičnih receptorjev beta (C07) in zaviralce kalcijevih kanalčkov (C08). Zaključki: Poraba antihipertenzivnih zdravil se je v Sloveniji v obdobju 2002–2008 povečala za več kot polovico. Raziskave o povezanosti med večjo porabo antihipertenzivnih zdravil in kakovostjo nadzora arterijske hipertenzije v Sloveniji nimamo. Primerjava med Slovenijo in Norveško kaže, da med državama v predpisovanju antihipertenzivov obstajajo določene razlike: zdravljenje je pri nas v večji meri usmerjeno v uporabo zdravil, ki delujejo na renin-angiotenzinski sistem. Background: Prescribing antihypertensives is increasing in Slovenia and worldwide. This article is aimed to analyze changes in prescribing antihypertensives in Slovenia in the years 2002- 2008, as well as to find out to what extent the prescribing followed the Slovenian guidelines. Furthermore,the consumption of antihypertensives in Slovenia was compared withthe consumption in the same period in Norway. Methods: We acquired statistical data on the number of primary care prescriptions of antihypertensives and defined daily doses (DDD) per 1000 inhabitants per day from the publications Primary Care Prescribing of Drugs in Slovenia, based on Anatomical-Therapeutic-Chemical Classification (ATC), published by the National Institute of Public Health for each year from 2002 to 2008. We calculated the number of prescriptions of each active ingredient, registered in Slovenia, of antihypertensive subgroups C02, C03, C07, C08 and C09 as well as for whole subgroups. Data on the consumption of antihypertensives in Norwaywere acquired from the website of the Norwegian Institute of Public Health. Results: In Slovenia, the number of prescriptions for antihypertensives per 1000 inhabitants increased by 57 % during the period 2002-2008. The increase in prescribing antihypertensives was highest between 2002 and 2003. Each year, the most widely prescribed drugs in Slovenia were agents acting on the renin-angiotensin system and the most widely prescribed active ingredient from this subgroup was enalapril. During the studied period,the relative consumption of beta blocking agents increased the most. InSlovenia, relatively more antihypertensives from the C02 subgroup and agentsacting on the renin-angiotensin system (C09), but less diuretics (C03), beta blocking agents (C07) and calcium channel blockers (C08) were used, compared to Norway. Conclusions: Consumption of antihypertensives in Slovenia increased by more than a half in the period 2002-2008. The association between the increasing number of prescriptions for antihypertensives and the quality of arterial hypertension control in Slovenia has not been evaluated yet. Compared to Norway, Slovenia is more oriented to prescribing agents acting on the renin-angiotensin system.